Peter Parler

UVOD

Peter Parler je nemško-češki arhitekt, rojen v nemškem mestu Schwäbisch Gmünd. Večino časa je preživel na češkem, v Pragi, kjer je ustvaril tudi večino svojih del in tudi umrl. Arhitekt je deloval v obdobju pozne gotike, od leta 1351 do svoje smrti, leta 1399. Njegova najbolj znana dela so katedrala svetega Vida v Pragi, Karlov most in stari mestni stolp pred njim, Marijina cerkev v Nürnbergu in prezbitorij v cerkvi svetega Bartolomeja v Kolnu.

Gotika je obdobje poznega srednjega veka, zaznamovana z uporabo mnogih značilnosti, kot so koničasti in rebrasti
oboki, velika okna, stolpi, rozete, fiale in drugimi okrasnimi elementi. Kot slog se je razvil predvsem v cerkveni arhitekturi. V tem slogu so večinoma gradili velike stolnice, vendar pa se gotska arhitektura pojavlja tudi v obliki ostalih zgradb, kot so meščanske hiše, palače gradovi, mostovi ter tudi manjše cerkve in samostani.

ŽIVLJENJEPIS

Peter Parler se je rodil leta 1333 v nemškem mestu Schwäbisch Gmünd, kjer je odraščal in se tudi učil kiparstva in arhitekture. Njegov oče Heinrich Parler je bil kipar in je pomagal pri izdelavi Kolnske stolnice, kasneje, leta 1351, pa je s svojim sinom pomagal pri izdelavi cerkve svetega Križa v Schwäbisch Gmündu. To je bil prvi velik projekt za Petra Parlerja in šteje za zaključek njegovega pripravništva.

Za tem se je Peter podal po Evropi, predvsem po ozemlju današnje Nemčije in Francije. Na svojem potovanju je deloval kot potujoči kipar in dobil veliko izkušenj drugih kiparjev in arhitektov. Veliko časa je preživel v Strassbourgu in Kolnu, kjer je tudi spoznal hči tamkajšnjega arhitekta, Drudo. Kasneje sta se tudi poročila in imela štiri otroke. Dva izmed sinov sta prav tako kot oče postala arhitekta. Johann Parler je že pri izdelavi  katedrale sv. Vida pomagal očetu pri izdelavi, kasneje pa zgradil cerkev sv. Barbare, ki je danes eden izmed spomenikov UNESCOve dediščine. Nikolaus, drugi sin, je postal menih in delal v Pragi. Tretji sin, Wenzel Parler, je prav tako kot starejši brat pomagal očetu pri gradnji katedrale v Pragi, nato pa pomagal pri gradnji katedrale sv. Štefana na Dunaju, kjer je bil glavni kamnosek. O četrtem otroku, njegovi edini hčeri, ni znano nič, obstaja pa možnost, da se je poročila z arhitektom iz Kolna po imenu Michael. Čeprav ni dokazov o tem mnogi menijo, da je Peter nekaj časa preživel tudi v Angliji, saj njegova dela vključujejo nekatere elemente značilne za to regijo. Drugi trdijo, da je to zelo malo verjetno, poleg tega pa so omenjeni elementi prisotni tudi v gotskih zgradbah v Strasbourgu, kjer se je Parler zadržal dalj časa. To je najbolj vidno pri katedrali sv. Vida, saj so oboki narejeni na zelo podoben način, kot v kapeli sv. Katarine v Strasbourški katedrali.

Okoli leta 1355 je njegova dela opazil Karel IV. in ga povabil v Prago, prestolnico Bohemije (danes Češke). Točno leto ni znano, saj je bil zapis v Pragi delno prebarvan v 15. stoletju. V Prago naj bi, po nekaterih virih prišel leta 1356, po premoru del v Nürnbergu.

Leta 1360 je Parler dobil hišo na glavnem trgu v Pragi in je bil izvoljen za mestnega svetnika. V poznih 60ih mu je umrla žena, zato se je 1370 vrnil v Köln. Za tem se je 1380 znova poročil in se preselil v novo hišo na grajskem trgu v Pragi. Z drugo ženo je imel še dva sinova, Johanna, ki je postal kamnosek v Zagrebu in Paul, o katerem ni znano nič.

Zanimivo je da je Bohemsko državljanstvo dobil šele leta 1379. Kot arhitekt je ostal aktiven do svojih poznih let. Njegovo delo se na katedrali sv. Vida obravnava kot delo katedralnega mojstra (originalno: Dombaumeister). Umrl je v Pragi in je tam tudi pokopan, njegovo največje delo, katedralo sv. Vida, pa sta prevzela in nadaljevala njegova sinova.

DELA

Marijina cerkev v Nürnbergu

Slika 1: PARLER, Peter, 1352, Marijina cerkev, Nürnberg

Njegovo prvo večje delo je nastalo 1352, ko je pomagal pri gradnji Marijine cerkve pri v Nürnbergu. Tam je deloval kot kipar in glavni pomočnik vodje projekta, namesto svojega očeta. Tu se nahajajo tudi prvi kipi, katerih avtorstvo pripisujejo Parlerju. Takratni cesar Karel IV. jo je želel uporabljati za obrede kronanja in slavnostne obrede, zato ima cerkev zunanjo emporo.

Katedrala sv. Vida

Katedrala sv. Vida v Pragi je zagotovo Parlerjevo največje delo. Gre za največjo in najpomembnejšo praško cerkev. Prvotno je bila tu postavljena le rotunda, ki jo je dal postaviti Venčeslav I. Češki okoli 930. Že takrat je bila posvečena sv. Vidu, saj je Venčeslav takrat dobil relikvijo sv. Vida. Okoli leta 1060 so rotundo povečali v baziliko, da bi lahko sprejela več vernikov. Šlo naj bi za triladijsko baziliko z dvema stolpoma in dvema koroma. Današnja stolnica je bila ustanovljena 1344, ko je Praga postala nadškofija. Prvi arhitekt, ki je delal na tem projektu je bil francoz, Matija iz Arrasa, ki ga je Karel IV. poklical iz papeške palače v Avignonu.

Slika 2: PARLER, Peter, 1344, katedrala sv. Vida, Praga

On je zasnoval celoten projekt, triladijsko gotsko baziliko z zunanjimi oporniki, desetkotno apsido in kapelami. Vklučil je veliko značilnosti francoskega sloga. Vendar pa se njegovi načrti niso popolnoma uresničili, saj je umrl leta 1352. Parler je njegovo delo prevzel 1356. Sprva se je držal načrtov, ki jih je zapustil predhodnik, in zgradil zakristijo, kapelo in kor. Od tu naprej pa se je lotil katedrale na svoj način in uvedel veliko gotskih elementov. To se najbolj vidi po obokih, ki so namenjeni koru. Parlerjevi oboki so narejeni iz več parov vzporedno tekočih reber, ki ustvarijo konstrukcijo mreže, kar pa pripomore k močnejšemu stropu, saj je teža bolj razporejena. Poleg tega pa neklasičen lok poživi strop. 1385 je Parler zaključil s korom, pred tem pa je naredil še prehod v prečno ladjo in njen južni del,kjer leži Venčeslavova kapela. Poleg tega pa se je v tem času lotil tudi gradnje stolpa ob južni prečni ladji, ki ga je dokončal tik pred smrtjo 1396. Med seboj je povezal tudi triforij in svetlobno nadstropje, tako da izgleda kot da gre za eno nadstropje. Edina stvar, ki ju loči je balustrada. Poleg obokov, je Parlerjev slog prepoznaven tudi zaradi zvonastih stebrov, ki se v pozni gotiki skoraj niso več uporabljali, v izvirnem oknu s krogovičjem pa niti dve okni nista enaki.

Slika 3: PARLER, Peter, 1344, vhodna fasada na katedrali sv. Vida, Praga

Po Petrovi smrti sta njegovo delo prevzela sinova. Najznamenitejši del je Venčeslavova kapela, ki je okrašena z več kot 1300 dragimi kamni. Peter Parler jo je gradil skoraj 20 let, leta 1509 pa je bil dodan še zgornji del stene, ki prikazuje življenje sv. Venčeslava. Na zahodni strani kapele so vrata s sedmimi ključavnicami, ki pa so javnosti razstavljene za ogled le enkrat na osem let. Po prenehanju delovanja Parlerjev je katedrala več stoletij stala nedokončana, veliko poskusov nadaljevanja pa je pustilo sledi renesančnega in baročnega stila, kot na primer  zvonik na južnem stolpu in orgle v prečni ladji. Gradnja je bila končana šele v 20. Stoletju. Leta 1844 je Vaclav Pešina skupaj z arhitektom Josefom Krannerjem sestavila načrt za obnovo in dokončanje dela. V zadnjem projektu je bilo upoštevanih veliko Parlerjevih zamisli z nekaterimi dodatki neogotike. Popolnoma je bila zaključena šele leta 1929.

Slika 4*: PARLER, Peter, 1344, tloris katedrale sv. Vida, Praga

Karlov most

Slika 5: PARLER, Peter, 1357, Karlov most, Praga

Karlov most ali praški most še ena izmed mojstrovin Parlerja. Njegovo izgradnjo je naročil Karel IV., ker je želel povezati obe polovici Prage, ki sta bili takrat ločeni mesti, poleg tega pa je služil kot trgovska pot. Tako je nadomestil star Juditin most, ki je bil že močno poškodovan. Most je dolg 515,8 metra in širok 9,5 metra. Stoji na 16 lokih, ki so zaščiteni z lomilci ledu. Poleg mosta je bil hkrati zgrajen stolp na koncu mostu, ki vodi v staro mestno jedro. Prvi kamen tega mostu naj bi postavil kar Karel IV in sicer 9.6.1357 ob 5:31 zjutraj, kar naj bi mostu dodalo moč. Gradnja je trajala do leta 1402. Kipi na mostu so bili dodani šele v 17.stoletju, kasneje pa zamenjani z replikami.

Slika 6: PARLER, Peter, 1357, Karlov most, Praga

Skozi zgodovino je most utrpel veliko poškodb in nesreč. 1496 se je med poplavami porušil eden izmed lokov. 1621 so na mostu pri stolpu ubijali upornike in razstavili njihove ostanke v opomin meščanom Prage. Leta 1648 so Švedi preko mosta želeli zasesti staro mesto, vendar jim ni uspelo. So pa ob tem močno poškodovali stolp. 1870 je most dobil uradno ime Karlov most in preko njega je začel voziti prvi avtobus, vendar je že leta 1890 poplava znova poškodovala most.

Slika 7: PARLER, Peter, 1357, Karlov most po poplavi 1872, Praga

Takrat je bila večina stebrov obnovljenih. 1905 je bil most odprt za tramvaje 1908 pa še za ostali promet. Po vojni so most popolnoma obnovili in izključili ves promet. Zadnja obnova je potekala med letoma 2008 in 2010.

Novo mesto

Leta 1346 se je Karel IV. odločil ustanoviti novo mesto Praga. Mesto je bilo prenaseljeno, sploh znotraj mestnih zidov, na obrobju pa so živeli le revni Čehi. Njegov namen je bil postaviti dve mesti in ju združiti v eno. Leta 1348 je bila ustanovljena Karlova Univerza, prva univerza v srednji Evropi, tako pa je tudi močno narastla pomembnost Prage kot mesta.

Slika 8*: 1348, Karlova univerza, Praga

Projekt je začel izvajati Matija iz Arrasa, kasneje pa ga je tako kot stolnico sv. Vida prevzel Peter Parler. Večina ulic in hiš tega dela naj bi bilo zgrajenih že leta 1372. Ta del mesta je bil poseljen predvsem z ribiči, splavarji in obrtniki, medtem ko so v starem mestu ostali premožnejši Nemci in judovske družine. Novo mesto je bilo razdeljeno v zgornji in spodnji del.

OSTALA DELA

Parler je poleg svojih velikih del v Pragi zgradil tudi cerkev sv. Bartolomeja v Kölnu, kapelo vseh svetih v Kraljevi palači v Pragi, pomagal pri delih na Kutny Hori in rekonstruiral Baziliko sv. Jurija na Praškem gradu, pomagal z gradnjo stare mestne hiše v Pragi in pomagal še pri mnogih drugih projektih.

Slika 9*: PARLER in sodelavci, Peter, okoli 1380, stara mestna hiša, Praga

ZAKLJUČEK

Peter Parler je bil eden izmed najvplivnejših in najpomembnejših gotskih arhitektov in kiparjev. Za sabo je pustil veliko del in značilnosti, nekateri elementi arhitekture pa so celo dobili ime po njem, na primer Parlerjev lok, ki ga je uporabil v katedrali sv. Vida in na stolpu ob Karlovem mostu. V drugi polovici 14. stoletja je bil glavni arhitekt večine projektov v Pragi in s tem je dal mestu novo podobo. Po njem se celo imenujeta tudi Parlerjeva nagrada in asteroid 6550 Parler, odkrit 1988.

SUMMARY

Peter Parler was one of the most famous and influential gothic architects and sculptors. He left behind a great heritage and some elements of architecture are even named after him, for example Parlers arc, seen in the St. Vitus Cathedral and city tower next to Charles Bridge. In 14th century he was the main architect, working on most bigger projects across Prague, giving the city completely new look and meaning. He was so important even an award and an asteroid are named after him.

VIRI

Wikipedia: Peter Parler  [citirano: 12.1.2019; 11:23]. dostopno na spletnem naslovu: <https://en.wikipedia.org/wiki/Peter_Parler>
Wikipedia: St. Vitus Cathedral [citirano: 12.1.2019; 11:25]. dostopno na spletnem naslovu: <https://en.wikipedia.org/wiki/St._Vitus_Cathedral>
Wikipedia: Charles Bridge [citirano: 12.1.2019; 11:27]. dostopno na spletnem naslovu: <https://en.wikipedia.org/wiki/Charles_Bridge>
Wikipedia: New town of Prague.  [citirano: 13.1.2019;14:43 ]. dostopno na spletnem naslovu: <https://en.wikipedia.org/wiki/New_Town,_Prague>
The Prague Vitruvius: Peter Parler  [citirano: 12.1.2019; 11: 31]. dostopno na spletnem naslovu: <https://pragitecture.eu/tag/peter-parler/>
Slika 1: Sailko, 2011, Marijina cerkev v Nurnbergu. [citirano: 13.1.2019; 14:50].  dostopno na spletnem naslovu: <https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Frauenkirche,_Nuremberg_01.JPG>, (PD)
Slika 2: KOŽELJ, Barbara. 2017. katedrala sv. Vida. [citirano: 13.1.2019; 14:51]. Dostopno na spletnem naslovu: ni dostopno (avtorska grafika)
Slika 3: KOŽELJ, Barbara. 2017. katedrala sv. Vida. [citirano: 13.1.2019; 14:53]. Dostopno na spletnem naslovu: ni dostopno (avtorska grafika)
Slika 4*: Avtor neznan. 2015. Tloris katedrale sv. Vida. [citirano: 13.1.2019; 14:55]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.arn-studio.cz/projekty/upravy-presbytare-v-katedrale-sv-vita> (C)
Slika 5: J, Adan. 2014. Karlov most. [citirano: 13.1.2019; 14:55 ]. Dostopno na spletnem naslovu: <https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Karlov_Most,_Prague.jpg> (PD)
Slika 6: Estec. 2009. Karlov most in mestni stolp. [citirano: 13.1.2019; 14:56 ]. Dostopno na spletnem naslovu: <https://hr.wikipedia.org/wiki/Karlov_most#/media/File:Prague_charles_bridge_morning.jpg> (CC)
Slika 7: FRIEDRICH, František. 1872. [citirano: 13.1.2019; 14:57 ]. Dostopno na spletnem naslovu: <https://sl.wikipedia.org/wiki/Karlov_most#/media/File:FFridrich,_Karluv_most,_Praha,_povoden_1872.jpg> (PD)
Slika 8*: Project Reach. 2017. Karlova Univerza. [citirano: 13.1.2019; 14:58 ]. Dostopno na spletnem naslovu: <https://www.reach-culture.eu/project/partners/cuni-cz> (C)

Slika 9*: Neznan avtor. Leto nastanka ni znano. Stara mestna hiša. [citirano: 13.1.2019; 14:59 ]. Dostopno na spletnem naslovu: <https://www.prague.eu/en/object/places/188/old-town-hall-with-astronomical-clock-staromestska-radnice-s-orlojem> (C)

*Opomba: Slikovna gradiva, ki so v tej spletni objavi citirana in so bila predhodno označena z avtorsko pravico Copyright (C) so v tej nalogi (spletni objavi) uporabljene zgolj za izobraževalni namen.

AVTORJI

KOŽELJ Barbara, 2019